Vse odprtine vretenc hrbtenice druga na drugi tvorijo votlo koščeno cev, hrbtenični kanal, kjer poteka hrbtenjača. V vsakem nivoju, če gledamo s strani, po dve zarezi v koreniki sosednjih vretenc oklepata odprtino. Skozi te odprtine iz hrbteničnega kanala izhajajo živci, simetrični na obeh straneh vretenčnega loka.
Vretenca so med seboj povezana s tremi sklepi: s sprednje strani je medvretenčna ploščica, ki je sestavljena iz dveh delov. Na obodu so vezivno-hrustančni obročki, v centralnem delu pa je snov iz tekočine želatine. Medvretenčna ploščica je blažilec – fibrohidravlični blažilec pritiskov, ki delujejo odlično, če so nepoškodovani. Sile, ki delujejo na vretence, se prenesejo na medvretenčne ploščice. Zadaj vretenci simetrično povezujeta dva medvretenčna sklepa.
*Pozorni bodite na pravilno upogibanje hrbtenice, predvsem ko dvigujete in odlagate bremena. Pri opravljanju vsakdanjih opravil bodite pozorni na sukanje. Predvsem pa bodite pozorni na ledveni del hrbtenice, ki ob nepravilnem dvigovanje težkih predmetov poškoduje križnico.
VAJA ZA OZAVEŠČANJE HRBTENICE in čutenje njene oblike
Zapremo oči in pozornost usmerimo na hrbtenico. Sprva jo poskušamo občutiti: torej ali jo sploh čutimo? Kako jo čutimo? Kot vibracijsko središče, kot oporo, kot valovanje, kot nežno žgečkanje ... S tem ko usmerimo pozornost nanjo, jo najprej oživimo. Opazujemo, kako hrbtenica poteka, kakšne oblike je, iz kakšne materije je, kaj podpira. Pri tem ne pozabimo na dihanje.
Pozornost usmerimo na izvor hrbtenice, v trtico. Opazujemo, kako jo občutimo v trtici in v križnem delu. Nato potujemo navzgor v ledveni del in vse do vratu ter glave. Vizualno jo povlečemo čez teme v neskončno linijo proti nebu. Opazujemo temperaturo, vibracijo, dihanje.
Zavrtimo si glasbo in vibracijo glasbe koncentriramo v trtici, nato glasbo spustimo skozi celotno hrbtenico čez teme. Sledimo njenemu premikanju in opazujemo, kaj je premikanje navpične osi v obliki črke S.
Hrbtenica se ukrivlja konkavno in konveksno (se trikrat izboči in dvakrat usloči). Vizualiziramo jo z zaprtimi očmi in z rokama potujemo po njeni obliki. Občutimo, da iz svojega telesa pred seboj z dotikom ozaveščamo lastno os.
inspiracije