Tolikokrat mi pišete, da bolj ko delate na sebi, bolj se vam podira svet. Bolj ko meditirate, bolj vam stvari skačejo v nos. Bolj ko zavestno živite svoj vsakdan, bolj vas motijo stvari. Bolj se ukvarjate s svojimi čustvi, slabše se počutite. Skratka, po vsem tem delu na sebi bi pa že lahko prišel kakšen predah, kajne?
V bistvu ne. Včasih se tudi sama vprašam, kako sem sploh preživela do takrat, preden sem se res začela ukvarjati sama s seboj ter z osebno in duhovno rastjo. Včasih se mi skoraj zdi, da sem bila bolj srečna, preden sem odprla Pandorino skrinjico. Tudi vam? No, to je iluzija, kajti bili smo samo bolj slepi in večinoma smo ignorirali svoja čustva in želje.
Pa si poglejmo tri stvari, zakaj z delom na sebi lahko pride do poslabšanja počutja in manifestacij:
1. Veliko stvari pride na plano
Ko začnemo dvigovati svojo vibracijo in energijo, bo vse, kar ni v harmoniji s to visoko vibracijo, prišlo na plano.
Torej že samo s tem, ko sem se odločila, da želim biti bolj srečna in početi stvari, ki si jih zares želim početi, bodo na dan priplavala stara prepričanja in potlačena čustva – torej vse, kar mi ne koristi več, bom morala pogledati, se s tem soočiti, prečistiti in šele takrat bom lahko zvišala vibracijo na novo raven, kar pa mi bo ponovno vrglo pred oči sence, prej ignorirana čustva bodo iz mene bruhala kot vulkan, in ko bom to predelala, bom znova dvignila vibracijo, ki bo spet ven potegnila vse, kar mi ne služi več, in tako do nezavesti.
Torej vsakič moramo odvreči neko 'vibracijsko sidro', ki nas sidra v starem okolju in starem načinu razmišljanja, preden lahko gremo na višjo raven in odplujemo naprej.
2. Pade toleranca
Ko enkrat res začnemo uživati in si dovolimo ustvarjati življenje po svoje, je tako, kot da bi dobili liziko in se nikoli več ne bi želeli vrniti v stanje brez lizike. Ko enkrat okusimo užitek božanskosti, veselja, radosti, svobode in sreče, nam hitro strmoglavi toleranca do česarkoli, kar je neprijetnega (torej za jezo, žalost, bolečino, strah, stres, dolgočasje in podobno).
Pade vam toleranca do partnerjevega obnašanja do vas, pade vam toleranca do tečnega šefa v službi, pa da ste služkinja v lastnem gospodinjstvu, da vas otroci ne ubogajo, da vam grejo starši na živce in vas ne spoštujejo, da ne veste, kaj je vaše poslanstvo in zakaj ste tu … Vsega tega kar naenkrat ne moremo več ignorirati. Kar naenkrat začnemo zelo zavestno čutiti celo paleto in intenziteto vseh čustev, ki se nam prikažejo v danem trenutku v telesu, in ker živimo veliko bolj zavestno, bomo tudi VSE izkušali bolj zavestno.
In to je zdaj tako, kot da bi vse življenje jedli stiropor (berite: riževe oblate), potem bi nas nekdo odpeljal v najboljšo restavracijo na svetu, kjer bi pojedli gostijo svojega življenja, potem pa bi se vrnili na riževe oblate. Hmmm, vam je zdaj jasno, zakaj življenje ne bo nikoli več isto? :) Riževi oblati, ki so nam teknili do zdaj, postanejo po gostiji nekaj res neokusnega in dolgočasnega.
3. Notranja napetost mora priti nekje ven ...
V preteklosti so bili naša naravna dnevna stanja in počutje: frustracija, jeza, zamera, kreganje, ignoriranje, dnevni stres, hitenje, kupi dela in odgovornosti, splošno nezadovoljstvo, ki smo jih izredno dobro nevede prenašali, ker smo se zatekali k zasilnim izhodom za sproščanje, kot so cigarete, alkohol, opravljanje in razglabljanje o težavah s prijateljicami, zabave, branje novic, gledanje televizije, toksična partnerstva, seks, hrana …, skratka, našli smo ventile, s katerimi smo lahko sproščali pritisk.
Danes pa te ventile po lastni izbiri vedno bolj opuščamo, preprosto že zaradi zdravja ali ker nam ne pašejo več. Vendar pa ta notranja napetost mora priti nekje ven! In z vso silo vam bo plosknila naravnost v obraz. Temu dodajte še željo, da si želite zvišati vibracijo, kar bo že samo po sebi potegnilo na plano vse, kar ste prej ignorirali. Ventilov pa nimate več …
Ja, kako zdaj ven iz tega začaranega kroga?
Namesto ventilov začnite uporabljati res močne tehnike in metode, ki zares DELUJEJO in niso samo obliž na vašo rano. Iz osebne izkušnje lahko povem, da je delo s terapevtom ali coachem res avtocesta do želenih ciljev.
Saj knjige in delavnice pomagajo do neke mere, ampak to, do kam vas lahko terapevt pripelje individualno, se ne more kosati z nobeno knjigo. Tudi sama individualno delam z različnimi mentorji, ko res potrebujem dodaten preboj, in me stanejo tudi do 500 dolarjev na uro. Vendar zame sreča res nima cene. Življenje je predolgo, da bi trpeli!
inspiracije