Pri svojem delu poslušam zgodbe o nevzgojenih mulcih. O lenuhih, o nesramni mulariji, ki ignorira, nič ne dela, ne pozdravi, se ne zahvali in ni hvaležna za vse kar ima. Poslušam, kako je našim mladim samoumevno, da se jim dobre stvari zgodijo. Da so celo vzvišeni.
Ker sem z mladimi zares veliko v stiku, sem pomislila, da jim stopam preveč v bran, da si mečem pesek v oči, da so morda res taki. Veliko je bilo debat ob pivu, ko so me ljudje prepričevali, da sem čudna, slepa in naivna.
Zato sem se letos maja odločila, da bom temeljne veščine spoštovanja in vzgoje stestirala.
Začela sem postajati pozorna, koga srečujem na cesti. V mimobežnem srečanju nisem pogledala stran, ampak sem ljudi gledala naravnost v oči, ali proti tam, kjer naj bi jih imeli.
Preprosta ugotovitev je, da so mladi veliko lepše vzgojeni, kot bi lahko bili.
Ko sem z otrokom ali mladostnikom naredila stik – to pomeni, da sem gledala proti njemu, ga opazila, se je le ta vedno odzval. Nasmehnil, pozdravil… Vedno je dal nekaj prijaznega od sebe. Ko sem srečala mlade, ki so bili zaprti v svoj svet, sem pozdravila … samo enkrat se mi je zgodilo, da nisem dobila odziva. Nisem štela kolikokrat sem ga dobila, ampak govorimo o več sto pozdravih, stikih, enkrat sem dobila celo fizično pomoč, ko sem v trgovini kupila nekaj težjega … Zanimivo se je srečati z dojenčkom, ki sedi v vozičku. Nikoli ne bo ostal ravnodušen. Vestno in z vso pozornostjo bo zrcalil našo podobo.
Zdaj pa bolj žalostna plat te zgodbe. Ni se mi zgodilo, niti enkrat, da bi me pozdravil starejši človek, zato sem vedno pozdravila jaz (Ker je tako po pravilih in bontonu prav!). Nasmehnila sta se mi dva, od maja do danes, odzdravilo jih je sedem in ni se odzvalo več sto tistih, ki pravijo, da so ali smo mladi nevljudni in nevzgojeni.
Če smo mi starejši mladim vzorniki, če jih mi vzgajamo, kje so se naučili lepega vedenja, kje so se naučili odzivati?
Zdaj sem prepričana, da mladim delamo krivico. Mladi so vzgojeni, znajo pozdraviti in se zahvaliti. Način, kako živijo in razmišljajo pa je precej drugačen od našega. To bomo morali sprejeti. Ker smo soustvarjali svet v katerem živijo in z vso pravico so lahko kdaj tudi jezni na nas.
Lahko se odločite danes in (spet) začnete pozdravljati. Svet bo lepši, prisiljeni boste dvigniti glavo, da boste videli svet okoli sebe. Posledično boste hodili bolj pokončno, postali boste bolj samozavestni in namesto sivih tal, boste videli pisan svet in lepe ljudi okoli sebe.
Naj bo to šolsko leto, leto pozdravov in zahval.
Ne sprašujmo se, kdo mora biti prvi, ker je privilegij biti prvi.
