Rozalija

Korenine, ki smo jih pozabile: ženska spolnost, dotik in svetost v slovenski dediščini

piše: Rozalija
7. december 2025    4 ogledov

UVOD
V Sloveniji zadnja leta veliko govorimo o tantri, taoizmu, energijah, čakrah in vzhodnih tradicijah spolnosti.
Veliko manj pa se zavedamo, da tudi mi – Slovenci – nosimo svojo zelo staro, nežno, naravno in globoko modrost telesa.

Naše prednice niso imele velikih templjev ali svetih knjig.
Imele pa so:

ogenj,
vodo,
zelišča,
dotik,
pesem,
sezonske obrede,
in staro žensko vedenje, ki se je prenašalo iz roda v rod.
To znanje ni zapisano v knjigah.
Ostalo je v naših ženskah.

 
TELO JE BILO NARAVA, NE TABU
V naši kulturi spolnost ni bila:

greh,
nekaj umazanega,
ali tabu.
Telo je bilo naravni del življenja.
Cikel je bil del ritma zemlje.
Dotik je bil nekaj svetega in zdravilnega.
Združitev moškega in ženske je bila del ravnovesja, ne sramu.

Starejše ženske so učile mlajše, kako poslušati telo, kako se umiriti, kako sprejeti svoje cikle in kako biti povezana s sabo.

 
DOTIK JE BIL ZDRAVILEN
Pri nas ni bilo tantričnih tehnik – bile so ženske roke.

babičin dotik za umiritev,
ženskine dlani, ki prinesejo toplino,
zeliščna voda za očiščenje,
rdeča nit za zaščito,
trsjevanje s toploto,
zimski večeri žensk,
in nežna, skoraj pozabljena umetnost “glajenja”.
Dotik ni bil spoliziran.
Bil je pot domačnosti, topline in zdravljenja.

 
 ŽENSKE SO POZNAVALE SVOJE CIKLE
Naše prednice so znale:

obred prve menstruacije (ustno izročilo),
obred vode,
obred sveče,
podporo ob porodu,
obrede ob ženitvi,
obrede prednic pozimi,
in “tihi blagoslov”, ki ga stare mame predajo naprej.
Ni bil točno poimenovan.
A bil je vedno tam.

 
 IN DANES… se to znanje vrača.
Danes ženske ponovno čutimo, da nam nekaj manjka.
Da smo se oddaljile od telesa.
Da smo pozabile svoje korenine.
Da iščemo po celem svetu, medtem pa je tisto najbolj sveto rastlo na pragu naših hiš:

lipa,
brin,
voda,
ogenj,
prednice.
Slovenija ima svojo žensko pot – domačo, mehko, zemeljsko in iskreno.

 
ZAKLJUČEK: NE BOM RAZODELA VSEGA. IN TUDI NI MOJE, DA BI.
O tem znanju se ne govori vse na glas.
Nekaj ostane v krogu.
Nekaj v prostoru.
Nekaj v rodu.
Nekaj v telesu.

A čutim, da je čas, da o tem spregovorimo – pravilno, spoštljivo in z ljubeznijo.
Da povabimo ženske, da se spomnijo.
Da ustvarimo varne prostore, kjer se to znanje prebudi.

Zato bom v naslednjih mesecih delila delčke tega izročila,
in vodila ženske kroge prednic,
kjer bomo skupaj obudile tisto, kar smo nekoč že znale.

Če te pokliče, se mi pridruži.
Tvoj spomin te bo prepoznal.

Vir: Knjige, tuji članki, lasten zapis
Kako se pa tebi zdi? 0
  Bodi prvi in podaj svoj komentar ter prejmi 3 žarke!
Nalagam...