Štirje tipi družinskega življenja

Primerjalna analiza različnih načinov družinskega življenja

Duhovni zakon je najvišji standard družinskega življenja. Mož in žena nadideta rojstvo, smrt, bolezen, starost in se vrneta v duhovni svet.

Družinski človek v guni vrline živi srečno in radostno. Uživa v druženju z drugimi družinskimi člani; rodi se na nebeških planetih v njenem/njegovem naslednjem življenju, ker se je ukvarjal z duhovno prakso, rodi se v družini grihast.

Družinski človek v guni strasti je nezadovoljen, drugim zavida, je živčen, iztrošen. Pogosto vara svojega partnerja, v naslednjem življenju se rodi na zemeljskih/srednjih planetih, dobi telo nasprotnega spola. Sreča se mu izmuzne navkljub vsem mrzličnim prizadevanjem, da bi jo na vsak način dosegel.

Družinski človek v guni nevednosti je slabega zdravja in trpi. Zanj so tipični peklenski planeti in popolna odsotnost sreče.

Prosim, da vzamete na znanje, da je ob opisu grihaste pomemben tudi opis družinskega človeka v guni vrline. Se pravi, da je grihasta družinski človek v guni vrline, a ima kljub temu globoko duhovno razumevanje.

Znotraj duhovnega zakona si zakonca postavita cilj vrnitve domov, nazaj k Vsevišnjemu, skupaj z njunimi otroki in vsemi, ki bi jim lahko pomagala s tem, da naredita iz njune družine središče pridiganja. Zgledujeta se po Bogu in duhovnem učitelju.

Zakonca v guni vrline se strinjata glede življenjskih ciljev in metod za doseganje le-teh, prav tako soglašata glede pobožnega načina življenja, doprinašanja dobrega v njuno družino, otrokom in družbi. Prizadevata si k doseganju harmonije in ne zreta en v drugega temveč v isto smer.

Zakonca v guni strasti zreta en v drugega in ne v isto smer. Stremita k zadovoljevanju samega sebe s pomočjo drugega in otrok.

Zakonca v guni nevednosti hodita v različni smeri. Skupaj živita dokler imata podobne cilje in se prenašata, ker je samsko življenje težko, a ima vsak od njiju svoj lasten načrt oz. ga sploh nima.

Splošno vedenje

V duhovnem zakonu se smatra za dolžnost, da človek skrbi za lasten duhovni napredek in napredek vsakega družinskega člana.

Družinski človek v guni vrline ne greši, ker spozna, da bodo kaznovani vsi člani družine.

Zakonca v guni strasti podobno grešita ali pa grešita, da bi prizadela drug drugega.

Zakonca v guni nevednosti ne vidita razlike med različnimi vrstami vedenja.

Življenjski moto

V duhovnem zakonu: kontrola čutov zavoljo duhovnega napredka in vzgoje duhovnih otrok.

V guni vrline: zdrav življenjski slog in izobrazba.

V guni strasti: ekonomski razcvet. Denar je sveta vladar.

V guni nevednosti: jej, pij in bodi vesel – samo enkrat se živi. Ni važno, kje delaš, samo da se izogibaš delu (človek upa, da se bo lahko izognil delu).

Prehod v družinsko življenje

V duhovnem zakonu vstopi moški v družinsko življenje po tem, ko se izuri kot brahmačari (učenec v celibatu), ko pridobi dovoljenje s strani duhovnega učitelja, z namenom, da prevzame odgovornost za ženo in otroku, ter da jih odpelje nazaj domov, nazaj k Vsevišnjemu.

Žena odide od doma njenih staršev, kjer je bila vzgojena, da bo v pomoč svojemu možu, čednostna in dobra v tem, da ustvari dom, z željo po duhovnem napredku.

Oba si morata želeti najti partnerja, ki je zmožen osebne rasti in pomagati celotni družini, le-ta napreduje.

V guni vrline je zakon dobro načrtovan in premišljen korak. Človek vstopi v družinsko življenje po tem, ko se je posvetoval z naprednejšimi od njega ali nje ter za tem, ko si je postavil življenjski cilj. Bodoča zakonca si fokusirata um in srce na služenje družbi in vzgoji otrok. Imata dobre odnose z drugimi družinskimi člani in upoštevata rituale ter  obrede. Ta zakon je za vedno.

Zakon v guni strasti je osnovan na spolni privlačnosti. Nihče nič ne planira in se ne posvetuje z naprednejšimi od sebe. Značilno zanj je promiskuitetno spolno vedenje in predzakonska spolnost. Ponavadi eden od zakoncev zapusti svoje sorodnike ali pa jih denarno izkorišča. Gre za pogosto vrsto zakona na Zahodu, ki vključuje predporočno pogodbo (»pisno potrdilo za nezvestobo«). 

Zakon v guni nevednosti vključuje uničenje prejšnjih zakonov, zapuščanje otrok in prepire. Do njega lahko pride zaradi nenačrtovane nosečnosti, zaradi pritiska ali stresa kot posledica strahu pred obtožbami o posilstvu.

Zapravljanje

V duhovnem zakonu človek skrbi za svoj duhovni napredek. Zato se denar porablja za pridigarske misije njenega ali njegovega duhovnega učitelja (duhovna dobrodelnost ali pa prostovoljstvo).

Družinski človek v guni vrline ima planiran proračun, ki je namenjen za izobrazbo otrok, počitek in rekreacijo, izboljšanje zdravja, čisto življenje in najpomembneje, za dobrodelne namene kot plačilo za licenco za spolno življenje (dobrodelnost kot očiščenje).

Družinski človek v guni strasti troši denar za nepotreben luksuz, objekte čaščenja, restavracije, lov na prestiž in zadnje modne krike. Denar daje v dobrodelne namene, da se s tem baha ali pa, da skrene pozornost stran od njegovih/njenih grešnih aktivnosti.

Družinski človek v guni nevednosti ima slabo načrtovan proračun, katerega središče je intoksikacija, jemanje mamil; živi tudi v konstantnih dolgovih.

Otroci

V duhovnem zakonu se otroci rojevajo v čistoči s pomočjo samskar (očiščevalnih ritualov) in blagoslovov naprednejših, pri čemur se upošteva regulacija spolnega življenja. Glavni cilj rojevanja otrok je, da se vzgaja svete osebe.

V guni vrline se otroke načrtuje z željo po dajanju življenja in sreče živemu bitju, nudenju izobrazbe in učenju zdravega načina življenja.

V guni strasti se otroke načrtuje kot faktor zabave znotraj družine. Sili se jih, da izpolnijo načrt in si pridobijo prestižno izobrazbo, ki jim je predpisana. V kolikor jim spodleti, se jih smatra za zgube: »znotraj vsake družine se najde črna ovca.«

V guni nevednosti pridejo otroci na ta sami in se saki tudi vzgojijo. Pravi se jim varna-sankara (nezaželeno potomstvo) in starši komaj čakajo, da zapustijo dom. Pogosto se jih uporablja kot sredstvo za služenje denarja preko zbiranja miloščine ali s prostitucijo.

Sprejemanje nasvetov

V duhovnem zakonu sprejmemo nasvete od brahmanov (svečenikov) in duhovnih učiteljev, prejmemo jih tudi iz knjig.

Človek v guni vrline prejme nasvete s strani naprednejših od njega/nje in iz knjig modrosti. V takšni družini po pravilu obstaja kvalitetna družinska knjižnica. Takšna oseba je nagnjena k upoštevanju nasvetov.

Družinski človek v guni strasti sprejme nasvete od finančnih svetovalcev in tistih, ki so dosegli blaginjo ter preko televizije in popularnih revij. Takšna oseba ne bere knjig – te so le del stanovanjske opreme.

Družinski človek v guni nevednosti zelo nerad upošteva nasvete. Filozofske razprave se odvijajo med sedenjem za jedilno mizo ob prazničnem obroku. Takšna oseba meni, da ima dovolj znanja in krivi ostale za lastno smolo in nesrečo.

Odnos do gostov

V duhovnem zakonu je oseba vedno pripravljena gostiti kateregakoli obiskovalca, saj ga smatra za Božjega predstavnika. Ima se za Božjega slugo v Božji hiši in gostu ponudi prasadam (posvečeno hrano). Obiskovalcem ne izreče dobrodošlice, kot da so to njeni/njegovi osebni gostje, temveč so to gostje njenega/njegovega duhovnega učitelja.

Družinski človek v guni vrline toplo sprejme vse goste z namenom, da se očisti in prejme blagoslove za njeno/njegovo družino in otroke. V Indiji narišejo odtise stopal z riževo moko, ti pa so usmerjeni proti vhodu v hišo.

Družinski človek v guni strasti sprejme samo zaželene goste in nezaželenim pokaže vrata. »Nepovabljeni gostje so dobrodošli šele, ko odidejo.« Takšna oseba tehta le med »prednostmi in slabostmi« po vsakem sprejemu. Kot ponavadi gre tu za praznike, ki se jih preživi pri različnih sorodnikih, skupaj s pitjem, kar spada zraven k obisku.

Družinski človek v guni nevednosti gostom ne bo odprl vrat, razen če s seboj prinesejo svojo hrano. Njega/njo sprejemanje gostov dela nesrečnega/nesrečno, z njimi ravna nespoštljivo.

Odnosi do spolov

V duhovnem zakonu človek vidi razliko med moškim in žensko na način, kako on/ona izpolnjuje svoje dolžnosti do Boga.

Družinski človek v guni vrline spoštuje nasprotni spol, tako da sprejema vse njegove/njene vrline in šibkosti. Izkazuje skrben in pozoren odnos.

Družinski človek v guni strasti izkorišča nasprotni spol za čutno zadovoljevanje (ženska zahteva denar, moški pa seks).  Če to ni mogoče, izgine spoštovanje do zakonca ter se išče nadomestilo. Razmerja na osnovi spolnosti se izrabljajo za izboljšanje lastne kariere.

Družinski človek v guni nevednosti izrabi nasprotni spol za zaslužek, izkaže mu popolno nespoštovanje in neupoštevanje. Razlike med spoloma postopoma zbledijo, tako moški kot ženske se začnejo vesti na enak način. Ženska postane sužnja – z žaljivim, ravnodušnim odnosom.

Služenje

V duhovnem zakonu človek služi Bogu in duhovnemu učitelju, istočasno pa izpolnjuje svoje družinske dolžnosti.

Družinski ljudje v guni vrline služijo svoje otroke, državo, starejše, družbo in eden drugega.

Družinski ljudje v guni strasti služijo bogate ljudi in sponzorje, svoje čute, svoje pohištvo, svoje avtomobile …

Družinski ljudje v guni nevednosti služijo sami sebe in živali.

Vstajanje iz postelje

V duhovnem zakonu človek vstane zgodaj, da bi častil oltar in se ukvarjal z duhovno prakso.

Družinski človek v guni vrline vstane zgodaj, da bi si izboljšal zdravje, da bi bil v dobrem razpoloženju, ter da bi skupaj z družino pozajtrkoval.

Družinski človek v guni strasti vstane zgodaj, le če je to potrebno za njegov uspeh oziroma ob katerikoli uri, ki bi mu/ji ustrezala.

Družinski človek v guni nevednosti vstane zjutraj proti svoji volji, predolgo spi, rad spije kavo v postelji, pozno prispe v službo, je len, se izogiba delu.

Vzgoja otrok

V duhovnem zakonu se otroci učijo v gurukulah (duhovnih šolah), nedeljskih šolah, vse to na primeru svetih oseb.

Družinski človek v guni vrline uči otroka na način, da spoštuje njegovo/njeno osebnost, upošteva njegove/njene naravne inklinacije, mu/ji da možnost izbire, mu/ji dovoli, da sprejema lastne odločitve, ki temeljijo na ustreznem vedenju staršev. Uči ga/jo z lastnim primerom ter ne uporablja prisile.

Družinski človek v guni strasti se poslužuje načela »palice in korenčka«, nagrajuje otroke z materialnimi dobrinami ter ne upošteva otrokove osebnosti. Otrok se smatra kot del prestižnega okolja in mora doseči pričakovanja staršev, ko govorimo o razumevanju smisla življenja.

Družinski človek v guni nevednosti uporablja prisilo, preveč uživa v otroku ali pa je do njega/nje popolnoma brezbrižen, ter se mu/ji povsem nič ne posveča.

Darila za družinske člane

V duhovnem zakonu se podarja, kar se potrebuje in kar je ugodno za duhovni napredek, vse to v znak hvaležnosti za vdano služenje. Podari se prasadam. 

Družinski človek v guni vrline daje ustrezna in praktična darila, ki so povezana z zdravjem in so v naprej načrtovana. Podarja knjige in vse, kar je povezano z izobraževanjem. Darila se dajejo na iskren način.

Družinski človek v guni strasti daje darila z namenom, da bi imel/imela od tega osebno korist ali pa pričakuje darilo z nasprotne strani. Pričakuje neke drobnarije, nekaj, kar ima stil, je prestižno, imenitno, razkošno. Darila se podarijo z obžalovanjem ali zavistjo, to pa se pojavi v trenutku izročitve darila.

Človek v guni nevednosti podari alkohol, neuporabne ali celo ukradene predmete. Podari nekaj, kar oseba že ima.

Vedenje žene v odsotnosti moža

Duhovna žena pridiga in moli k Bogu, da bi njenemu možu naklonil srečo pri izvajanju njegove misije. Na umu ima ves čas podobe Boga in svojega moža.

Žena v guni vrline ne praznuje praznikov, si ne okrašuje telesa, se ne smeji. Ravna zelo previdno in verno, tako da mož ne čuti nikakršne tesnobe, medtem ko ga ni doma. Izpolni moževa navodila.

Žena v guni strasti izkoristi ta čas za izpolnitev vseh njenih želja.

Žena v guni nevednosti čuti radost in upa, da bo obdobje trajalo tako dolgo kot je mogoče.

Hrana

Duhovna oseba hrano ponudi najprej Bogu.

Družinska oseba v guni vrline kot prvo nahrani otroke, ostarele in invalidne družinske člane (in celo vsakega neznanca, ko stopi na ulico in trikrat zakliče »Če je kdo lačen, naj pride jest v mojo hišo.«). Takšna oseba si sama pridela hrano in pri kuhi uporablja sveže produkte, ki koristijo zdravju in podaljšajo trajanje življenja. Hrana je pripravljena z ljubeznijo in ne več ko tri ure preden se jo zaužije.

Družinski človek v guni strasti se prehranjuje v restavracijah, s hrano, ki jo pripravijo drugi, z mesno hrano. Prehranjuje se s hitrimi obroki. S hrano, ki je vroča, pikantna, kisla in slana; s hrano, ki draži čute. S čebulo in česnom, čajem in kavo. Prehranjuje se na način, ki lahko pri ostalih lahko povzroča zavist.

Družinski človek v guni nevednosti uživa alkohol, hrano, ki prihaja iz klavnic; razkrajajočo, gnilo, ukradeno hrano. Včasih se skrije pod odejo in tam zaužije hrano.

Umik iz družinskega življenja

V duhovnem zakonu se oče takoj, ko je nekdo od otrok zmožen poskrbeti za družino, umakne iz posvetnega življenja z namenom duhovnega napredka in postane duhovni vodja družine in celotnega sveta. 

Družinski ljudje v guni vrline se podpirajo in iz dolžnosti skrbijo en za drugega do konca življenja.

Družinski ljudje v guni strasti skrbijo en za drugega z namenom, da bi bilo poskrbljeno tudi zanje. V splošnem si postanejo sovražni, ker jih ob bližanju starosti stik s predmeti čutne zaznave iritira. Ločujejo se tako, da si razdelijo imetje in ločujejo se zaradi prešuštva.

Družinski ljudje v guni nevednosti: ločitev, umor, nasilje, čakanje na smrt zakonca, namestitev zakonca v dom z ostarele.

Obravnavane teme

V duhovnem zakonu: duhovnost in duhovni napredek, čaščenje bhakt in preučevanje svetih spisov, duhovno načrtovanje življenja.

V guni vrilne: intelektualne, analitične teme, teme o zdravju, kulturi in umetnosti.

V guni strasti: novice, gospodarski dogodki, zavistni pogovori o materialnem bogastvu drugih. Jedenje, spanje, razmnoževanje in branjenje. Denar in politika.

V guni nevednosti: govorice, obrekovanje in kritiziranje.

Odnos do doma

V duhovnem zakonu: ta dom je začasen, medtem ko je naš pravi dom Vaikuntha. Človek tukaj poskuša živeti v temlju, v bližini templja ali pa si ustvari tempelj doma.

V guni vrline si človek prizadeva živeti v zdravem okolju ali pa si pridobi sredstva za izboljšanje zdravja. Nagiba se k podeželju, k čistim področjem ali pa bliže kulturnemu sektorju.

V guni strasti si človek prizadeva k selitvi v premožnejše okolje ali pa bliže krajem, kjer živijo bogataši. Svoj dom smatra za utrdbo in del prestiža.

V guni nevednosti je doma mesto, kjer se je in spi. Oseba se sprijazni z vsakršnim položajem, tudi s smetiščem.

Kjer človek najde uteho in mir

V duhovnem zakonu najde človek uteho v čaščenju oltarja, v medsebojnem duhovnem napredku, skupinskem opevanju Božjih imen.

V guni vrline najde uteho v spominih na družino, ženo in otroke; najde jo tudi v etični komunikaciji, izboljšanju zdravja, udobju, v ženskem in otroškem smehu.

V guni strasti poskuša oseba najti uteho v izobilju in prestižu, v luksuzni hrani, kockanju ali katerikoli drugi oblike zadovoljevanja čutov.

V guni nevednosti se uteha išče znotraj intoksikacije, nasilja in spanja.

Načrtovanje družine

V duhovnem zakonu se družina načrtuje na osnovi duhovnih vrednot, ko je družina materialno in duhovno pripravljena, da prikliče vzvišeno dušo.

V guni vrline se družina načrtuje na osnovi razuma, upoštevajoč dejavnike kot je npr. zdravje, z namenom, da se družina še bolj okrepi.

V guni strasti: »Otrok ne bomo imeli dokler se mi ne bomo dovolj nauživali.« Uporabljajo se kontracepcijska sredstva kot so tabletke.

V guni nevednosti človek družine sploj ne načrtuje.

Kaj človek smatra kot nadomestilo za težave v družinskem življenju

V duhovnem zakonu gre za srečo, da lahko nekdo skrbi za predanega zakonca in predane otroke in za duhovno srečo, ki pride kot nagrada za pravilen duhovni razvoj.

V guni vrline je to komfort in radost pri vzgajanju otrok.

V guni strasti so to spolni užitki.

V guni nevednosti sta to alkohol in prešuštvo.

Mesto, kjer se išče zavetje

V duhovnem zakonu išče oseba zavetje pri Bogu.

V guni vrline se išče zavetje pri družinskih članih – ženi in otrocih; prav tako se zavetje išče s strani države.

V guni strasti išče človek zavetje pri premožnih sorodnikih, v vezah in denarju.

V guni nevednosti sta zavetje jeklena vrata in človekova lastna moč.

Rojstvo v naslednjem življenju

Duhovna oseba gre na Vaikuntho ali pa se rodi v domu pobožnih brahman oz. duhovno izobraženega lastnika doma, kjer ima možnost, da se udeležuje duhovne prakse od ranega otroštva.

Družinski človek v guni vrline se rodi v aristokratski družini, ima spoštovanja vredne starše, si pridobi premoženje, dobro izobrazbo in lepe telesne odlike. Rodi se na nebeških planetih.

Družinski človek v guni strasti se rodi v družino revežev, kjer se bori za golo preživetje. Ostaja neizobražen, ne kaže znakov inteligence in ima neprivlačno telo. Moški se rodi kot ženska, ženska pa kot moški v naslednjem življenju, saj sta bila oba preveč navezana na nasprotni spol. (Lahko se ponovno srečata in nadaljujeta skupno življenje v nasprotnih vlogah.)

Družinski človek v guni nevednosti se rodi na peklenskih planetih ali pa v peklenskih življenjskih razmerah, v zaporu, v živalski obliki življenja.

Poslušnost do starejših

Duhovna oseba upošteva nasvete starejših oz. naprednejših, v kolikor to ni v nasprotju s svetimi spisi. Ne krši svojih načel (štiri Kumare (vedski modreci) so zavrnile Brahmovo prošnjo, da bi postali prajapatiji).

Dužinski človek v guni vrline je vedno poslušen do naprednejših. Njihovo mnenje je zanj/zanjo ukaz.

Družinski človek v guni strasti prosi za nasvet v težki situaciji v nepredvidljivih ali neizogibnih okoliščinah. On/on posluša nasvet, a ga upošteva le, če se mu/ji zdi uporaben. Je mnenja, da so starši »za Luno«, ter da nimajo pojma o neki določeni situaciji.

Družinski človek v guni nevednosti ne upošteva nasvetov ali pa ima do njih zaničljiv odnos.

dr. V.O. Ruzov (prevod Matej Močnik)