Tjaša Srnko Rauh

Zaskrbljenost ali strahovi pri otrocih povezani s smrtjo ali boleznijo

16. november 2022    94 ogledov

Skozi razvoj v otro┼ítvu prihaja tudi do sprememb v intenzivnosti, ┼ítevilu ter vsebini strahov, ti namre─Ź skozi razvoj lahko postanejo ┼ítevil─Źnej┼íi in pa tudi bolj intenzivni. S starostjo se namre─Ź otrokovo okolje raz┼íirja, otrok posledi─Źno prihaja v stik z vedno ve─Ź dra┼żljaji, ki lahko v njem spro┼żijo strah. Ta je lahko povezan tudi z resni─Źnimi izku┼ínjami, dra┼żljaji ali neprijetnimi dogodki ali pa so lahko strahovi posledica posnemanja vedenja oseb v otrokovi bli┼żini, risank, zgodb. Nekateri strahovi pa lahko skozi razvoj tudi izginejo ali se s pozitivnimi izku┼ínjami izbri┼íejo, saj otrok spozna pravi pomen predmetov ali pojavov, ki se jih boji. Strah se lahko pojavi tudi, kadar ima otrok bujno domi┼íljijo in ┼íe ne zna lo─Źiti realnosti od domi┼íljije, saj ┼íe imajo otroci omejene izku┼ínje in razumevanje dogajanja okoli sebe. Obdobje najbolj intenzivnega strahu je obdobje srednjega otro┼ítva, ki traja pribli┼żno od ┼íestega do enajstega leta. Zaskrbljenost se nana┼ía na mo┼żne negativne ali ogro┼żajo─Źe posledice. Pomaga lahko pri u─Źinkoviti pripravi na soo─Źanje s problemi. Vendar pa je lahko tudi nerealna in vsebujo─Ź nerazumne gro┼żnje, ki jih otrok ne more uspe┼íno razre┼íiti. Otroci so najpogosteje zaskrbljeni zaradi svoje dru┼żine, kadar gre za zdravje dru┼żinskih ─Źlanov ali kadar jim zaskrbljenost povzro─Źajo opozorila star┼íev in zaradi vrstni┼íkih odnosov, kadar recimo iz pogovorov z vrstniki izvedo za kak┼íne realne ali nerealne stvari.

V vsakem primeru, pa naj gre za realen ali ┬╗domi┼íljijski┬ź strah je zelo pomembna rahlo─Źutnost. Pomembno je, da star┼íi sprejmemo obe mo┼żnosti; lahko, da gre res samo za obdobje, lahko pa da gre za resni─Źne skrbi in strahove, ki otroka spremljajo dlje ─Źasa.

Dojemanje smrti pri otrocih

Otroci glede na razli─Źno starost razli─Źno dojemajo pojem smrti

  • otroci do 5ih let smrt dojemajo kot potovanje ali spanje (posledi─Źno pri─Źakujejo vrnitev umrlega); smrti sicer ┼íe ne razumejo, vendar pa nanjo kljub temu reagirajo
  • pri otroci starih med 6-9let se v zvezi smrtjo pojavijo strahovi in tudi krivda (nekdo je umrl, ker nisem bil priden...)
  • otroci med 9-13let se ┼że zavedajo svojih strahov povezanih s smrtjo
  • pri mladostnikih pa se lahko pojavi zanikanje ─Źustev, povezanih s smrtjo in odklonilno vedenje┬á

Kadar otrok izra┼ża skrb ali strah povezan s smrtjo ali nezgodo, ki se mu lahko pripeti, je pomembno, da star┼í ne zanika otrokovega strahu (v smislu nima te kaj biti strah, ni─Ź se ne bo zgodilo ali kot velikokrat sli┼íimo: ┬╗strah je od zunaj votel, od znotraj pa ga ni┬ź), ampak naj potrdi otrokova ─Źustva (vidim, da te skrbi, da te je strah, se ┼żeli┼í pogovoriti?). Otroku na ta na─Źin damo vedeti, da ga razumemo, hkrati mu lahko razlo┼żimo tudi, da v─Źasih tudi nas skrbi ampak, da je to (┼żal) del procesa ┼żivljenja. Otroku to seveda razlo┼żimo na njemu primeren na─Źin. V kolikor je tudi nam ob tej temi te┼żko, ne prikrivajmo svojih ─Źustev in informacij, bodimo iskreni, saj bo otrok to za─Źutil.┬á

Kadar se z otrokom pogovarjamo o smrti ni priporo─Źeno, da re─Źemo, da je nekdo ┬╗zaspal┬ź, saj lahko to pri otrocih ┼íe pove─Źa stisko, pojavi pa se lahko tudi dodaten strah pred spanjem. Prav tako, pojasnimo, da je lahko za smrt ve─Ź razli─Źnih razlogov in ne samo bolezen, saj lahko tudi v tem primeru otrok do┼żivi stisko in ob vsaki bolezni pomisli na smrt. Otroku lahko pomagamo tudi na ta na─Źin, da mu razlo┼żimo, na kak na─Źin se mi soo─Źamo in spoprijemamo z ob─Źutki, ki se pojavljajo ob nezgodah, boleznih in ob smrti bli┼żnjega ali razmi┼íljanju o teh temah.┬á

Tehnike reguliranja strahu in zaskrbljenosti pri otroku

Ker so si otroci razli─Źni, je potrebno za vsakega posameznega otroka najti tehniko, ki mu ustreza ali pa jo malenkost prilagoditi.

1.) ┬á ┬á┼Że sam pogovor z otrokom o njegovih strahovih/skrbeh (ali boleznih in smrti) je lahko zanj razbremenilen.

2.) ┬á ┬áBranje knjig na tematiko strahu (ali ─Źustev nasploh) ali bolezni/smrti lahko pripomore k razumevanju ─Źustev ali procesa smrti in s tem k regulaciji ─Źutenj.

3.) ┬á ┬áIzra┼żanje in reguliranje strahu skozi igro, npr. z lutkami, saj bo otrok preko igra─Źe/lutke morebiti la┼żje izrazil in posledi─Źno zreguliral strah.

4.) ┬á ┬áVizualizacijske tehnike; npr. otrok si predstavlja, da ima pri sebi ─Źaroben predmet, ki ┬╗odganja┬ź strah, njemu pa vliva pogum ali ga ┼í─Źiti pred strahom.

5.) ┬á ┬áSprostitvene tehnike, kot so dihalne vaje ali vaje za pove─Źanje ─Źuje─Źnosti.

 

Deli svoje izkušnje! 0
  Bodi prvi in podaj svoj komentar ter prejmi 3 ┼żarke!
Nalagam...