Kako naj meditiram, kaj je bistvo meditacije?

Telo je medij, v katerem skozi lastno doživetje razumemo sebe. Meditacija ni razmišljanje. Meditacija se zgodi, ko se zaradi tehnike tehnika opusti in ostane le čisto gibanje inteligentne sile. Tehnika je le poimenovanje za gibanje v točno določeno smer in smernica telesu, čustvom in umu, da jih zaposlimo in ne tavajo po svoje.

Meditacija je notranje potovanje k biti. Ko nič ne delamo ne na fizičnem ne na psihičnem nivoju. Le smo. Smo doma, v srcu, tišini, nekje, kar nam je blizu, naravno, v čistem izvoru reke.

V meditaciji namensko plavamo k izvoru reke. Gre za notranjo odločitev. Naša notranja volja, zavest in namen nas peljeta po pravi poti direktno v našo bit.

V posameznih tehnikah krepimo različne sposobnosti, razvijamo različne vrednote, prepoznamo različne ovire. Odpade odvečna prtljaga, ki jo nosimo s seboj celo življenje (naše trdote na fizičnem nivoju, čustvenem nivoju, določen način razmišljanja). 

Tehnike v meditaciji so poti, ki nas peljejo v eno smer – k naši biti. Na takšnih poteh nas čakajo ovire, vzponi in padci, neznano, nepričakovano.  Ko se zavedamo poti, potem ne bomo skrenili z nje. Saj bi to pomenilo odstopiti, odnehati, zgubljati čas, pametovati ...

Ničkolikokrat naletimo na neurje čustev, umskih omejitev. Takrat se ustavimo, najdemo zatočišče in počakamo, da neurje mine. S tehniko – namenom – ne odnehamo. Naletimo na ogromno skalo (notranjo oviro) in ponekod se le prepustimo toku, da nas nese v pravo smer.

Vse, kar se dogaja, le opazujemo, gledamo - ne sodimo. Razumemo, da je skala velika, trdna kot naša prepričanja, boleče situacije, ki smo jih doživeli v preteklosti. Razumemo to skalo in se ne zaletavamo brezglavo vanjo. Jo zaobidemo.

To v meditaciji pomeni, da razumemo, kako in kaj je bilo, in plavamo naprej proti izvoru – k biti. V meditacijah smo opazovalci dogajanja in ne tisti, ki nekaj delamo. To je pomembno razumeti.

Zavedamo se tistega, kar se dogaja, in se ne vpletamo v fizično, čustveno v dogajanje. Sodelujemo kot opazovalec. Zavest usmerjamo prvotno k tehniki, ki nas postopoma popelje v našo bit, kjer sama tehnika odpade. Zaživijo radost, mir in jasnost bivanja.

Opazovalec znotraj nas

V meditaciji le eno ostane nespremenjeno – tisti, ki opazuje. Zaradi opazovalca se pričnemo zavedati poti, po kateri hodimo. Naslednji korak je, da pričnemo sodelovati in nato v vsem, kar počnemo, znamo ohraniti notranje ravnovesje/mir. Ne delamo več to, kar počnemo. Smo to, kar počnemo. Postajamo ljubeče odgovorno, jasno in radostno bitje.  

V meditaciji razvijamo sposobnost opazovalca. Opazovalec znotraj nas je neoprijemljiv, tisto kar razume, vidi, sliši,.... Sčasoma s tehniko prepoznamo, kaj je tisto, kar opazuje.

Opazovalec je nevtralna sila znotraj nas, ki na naši življenjski poti zaradi lastnih izkušenj ima vedenje in zna sprejeti odločitve. Nevtralna, a hkrati pasivna in aktivna sila znotraj nas.

Končni cilj je svoboda od strahu znotraj samega sebe.