Jesen je potrkala na vrata in nam z enakonočjem nežno pokazala zgled ravnovesja.
Narava to zna. Razume svoje cikle, ve kdaj je čas za rast in ve kdaj je čas za umiritev. Dobro ve kdaj je najbolj primeren čas za aktivno in kdaj je čas za bolj pasivno delovanje. Zaveda se, da se je ob točno določenem času nujno potrebno ustaviti, obmirovati in si v tišini nabirati novih moči za brstenje in cvetenje, ko bo za to primeren čas.
Narava to enostavno zna. Brez razmišljanja, načrtovanja ali slabe vesti.
Kaj pa mi?
Se znamo poslušati? Se znamo umiriti? Se znamo ustaviti in zazreti vase, ko je to potrebno? Si znamo vzeti čas zase, ko ga potrebujemo? Znamo reči ‘ne’ ljudem, kadar vemo, da nimamo dovolj energije zanje? Znamo reči sebi ‘ja’?
Tako kot narava, imamo tudi ljudje svoje cikle delovanja. In z naravo smo tesno povezani. Naj nam bo narava s svojim popolnoma naravnim načinom delovanja zgled, da tudi mi usvojimo to ravnovesje.
Jesen nam prinaša ravno ta učenja in narava nam sporoča, da je sedaj čas za umiritev. Kot drevesa, ki bodo počasi odvrgla svoje listje, je čas, da se tudi mi poslovimo od vsega, kar nam ne služi več.
Stari vzorci, prepričanja, škodljive navade, odnosi, ki nam jemljejo moč, služba, ki nas izčrpava…čas je, da vse to spustimo in odložimo vsa odvečna bremena, ki smo si jih naložili skozi leto. Nastopil je čas za umiritev. Potopitev vase. Samorefleksijo. Meditacijo. Tišino.
In prosim ne mislite, da je to delovanje lenobno. To ne pomeni, da smo neaktivni in neproduktivni. Še vedno smo aktivni, vendar na drugačen način kot spomladi. Aktivni smo v svoji notranjosti, v svojih globinah, v samoraziskovanju. V tej družbi s samim seboj, si ‘polnimo baterije,’ ki jih bomo potrebovali v naslednjem ciklu.
Ta čas je v resnici zelo rodoviten in je priprava za naše delovanje v prihodnosti. Vabi nas v umik vase, da prisluhnemo lastnim željam in da se soočimo z lastno temo. Tudi tukaj nam pomaga narava in nas k temu dejanju spodbuja preko krajšanja dni. Vsak dan nas postopoma vabi k soočenju z lastno temo, da se zavemo svoje bolečine, svojih strahov, sramu, podzavestnih vzorcev…da sprejmemo tudi ta del sebe. Da ga ne zanikamo, ampak pogledamo globlje vanj in ugotovimo kdo smo.
Vzemimo si torej ta jesenski čas za to, da si prisluhnemo in da se poslovimo od vsega, kar mora umreti. Vzemimo si čas za umik vase. Odvrzimo vse, česar ne potrebujemo več in kar nas ne hrani. Tako bomo ustvarili prostor za novo energijo, za nove kreacije in življenjske cilje.
Naj bo ta jesen mirna in obenem plodna, za vse nas.
inspiracije