Danes nas vse okoli nas prepričuje, kako moramo biti ženske močne, samozadostne, da smo zmožne vse narediti same….
Vse to me ženske na nek način globoko v sebi vemo. Ko pa hočemo to na vsak način dokazati svetu, se odpovemo nečemu, kar nam bi dejansko lahko prispevalo. Z dokazovanjem ustvarimo separacijo med nami in drugimi ljudmi, kar pa posledično pripelje do tega, da ne prejemamo od vsega in vsakogar.
Kaj, če bi raje pogledale na to iz drugačne perspektive in sicer: “Vem, da to lahko naredim sama ampak ali je to sploh zabavno zame, da naredim to sama, ali si sploh to želim narediti sama?” In če ni nekaj zabavno za vas ali si ne želite tega več početi same, kaj, če bi vprašale: “Kdo mi lahko tukaj prispeva?”
Namreč tako smo že od malega bile vzgojene, da moramo biti močne, da moramo same vse narediti in ustvariti, da se moramo boriti za svoj prostor pod soncem….
Ja, naše predhodnice so se res morale boriti za pravice žensk in ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žena, smo jim lahko resnično hvaležne za vse, kar so ustvarile za nas.
In kako lahko me sedaj še več ustvarimo za vse nas, vendar ne iz prostora boja in upora ampak iz prostora hvaležnosti in dopuščanja, hkrati smo pa še vedno voljne biti dame, ki smo voljne prejemati tudi majhne in večje pozornosti od vsega in vsakogar, tudi od moških!
Ta klic podarjam vsem vam drage ženske, ki ste se zaradi pogledov drugih ljudi, ki ste jih nekje po poti življenja privzele kot svoje, začele pomanjševati, da niste dame, čeprav nekje globoko v sebi še vedno veste, da ste dame.
To je moje darilo vam ob dnevu žena!
inspiracije