Kaja Kastner

8 Patanjalijevih korakov do razsvetljenja

piše: Kaja Kastner
17. avgust 2015    769 ogledov

Eden izmed glavnih tekstov joge, do katerih se vsak resen praktikant ali praktikantka joge prej ali slej dokoplje, so Patanjalijeve Joga sutre. Sutra pomeni nit ali verz. Teh je Patanjali v svojem sanskrtskem delu nanizal kar 196. Vsa vedska literatura sledi pravilu, da je prvi stavek v knjigi najpomembnej┼íi ter da prva beseda tega stavka nosi esenco, glavno sporo─Źilno vrednost celotnega dela. Patanjalijeve sutre se za─Źnejo z naslednjim verzom ÔÇô Atha Yoga Anu┼Ť─üsanam. Zdaj so predstavljene in┼ítrukcije o jogi. ZDAJ. Kolikokrat sli┼íimo ali beremo, da preteklost in prihodnost ne obstajata. Vse je konstrukt uma, ki tava od ene to─Źke do druge in se nikoli ne ustavi. Kar imamo, je sedanjost, ta trenutek, zdaj. ─îe imamo ─Źas razvijati sposobnost zavedanja in opazovanja notranjega dogajanja v tem trenutku, lahko s─Źasoma izstopimo iz priu─Źenih mentalnih vzorcev, ki nas sicer vsakokrat zapeljejo po eni in isti miselni avtocesti. Joga je pot, ki nas pripelje do umiritve tavajo─Źega uma in popolnega zlitja na┼íega bitja s kozmi─Źnim bitjem. In kot pravi Patanjali, do tja pridemo v osmih korakih.

V zahodnem svetu najve─Źkrat poznamo jogo le kot telesno izvajanje polo┼żajev ali asan in morda tudi kot vadbo razli─Źnih dihalnih tehnik ali pranajame. To je tudi razumljivo, saj se telesa in diha preprosto zavedamo in hitro za─Źutimo u─Źinke vadbe. Vedeti pa moramo, da je joga precej ve─Ź kot le asane in pranajama. To sta le dve stopnici na osemstopenjski lestvici in ┼íe ti dve nista na prvem mestu.

Patanjalijevih osem korakov do razsvetljenja

Patanjali nas v Joga sutrah pou─Źi o pomenu razvoja tako moralnih in eti─Źnih vrednot, fizi─Źnega telesa in obvladovanja lastne energije kot odmika ─Źutil v notranjost, koncentracije in meditacije. Vse to je predpogoj za razsvetljenje.

  • Jamaso vrednote, ki jih moramo razvijati, sicer brez njih um tava in se izgublja v ┼żeljah in skrbeh:
    • ahimsa ali nenasilje do narave, ┼żivali in ljudi ter tudi sebe,
    • satja ali resnicoljubje v mislih, ─Źustvih, besedah in dejanjih,
    • asteja ali nekraja tako materialnih kot nematerialnih dobrin,
    • brahma─Źarja ali ┼żivljenje, posve─Źeno zavedanju Bitja (pogosto se ta beseda prevaja tudi kot ─Źistost ali vzdr┼żnost do spolnih u┼żitkov), ter
    • aparigraha ali neposedovanje ve─Ź dobrin, kot jih potrebujemo.
  • Nijamaso dol┼żnosti in navade, ki nas pripeljejo do zdravega ┼żivljenja, ─Źistosti uma, sre─Źe in duhovne dobrobiti:
    • ┼íaucha ali ─Źistost zajema osebno, mentalno in zunanjo higieno, ─Źistost notranjosti telesa in organov ter tudi ─Źistost hrane in vode, ki jo u┼żijemo,
    • santo┼ía ali zadovoljstvo s tem, kar je in kar imamo,
    • tapas ali skromnost, pa tudi vztrajnost pri duhovnih praksah, ki ─Źistijo um sovra┼ítva, jeze, ljubosumja, strahu in pohlepa,
    • svadhjaja ali poglabljanje vase oz. ┼ítudij duhovne literature ter
    • i┼ívarapranidhana ali kontemplacija in predanost Vi┼íjemu jazu, Brahmanu, Bogu ali tistemu/tisti, v kar verjamemo, da je nad nami.
  • Asana pomeni poza, ki jo lahko dlje ─Źasa dr┼żimo in nam omogo─Źa meditacijo. V asani dihamo spro┼í─Źeno, po─Źasi in poglobljeno. V asani nismo niti preve─Ź napeti niti preve─Ź spro┼í─Źeni. Najti moramo tisto sredi┼í─Źno to─Źko, ki jo lahko dr┼żimo brez napora. Ko asano izvajamo pravilno, izgubimo ob─Źutek za fizi─Źno telo.
  • Pranajamapomeni kontrola vitalne energije ÔÇô prane, njena raz┼íiritev in tudi dihalna tehnika. Prana upravlja na┼ía ─Źutila, um, govor, dihanje, miselne aktivnosti in vse gibanje v telesu. Na prano lahko vplivamo z zavestnim dihanjem ter izvajanjem razli─Źnih dihalnih tehnik. Opazovanje razmika med vdihom in izdihom ter absorpcija v ta prostor nas pripelje do globokega zavedanja lastne energije.
  • Pratjaharapomeni odmik funkcije petih ─Źutil od njihovega zunanjega zaznavanja nazaj v notranjost, v um.
  • Dharana pomeni koncentracija uma na eno to─Źko, brez beganja na druge objekte. Osredoto─Źamo se lahko na zunanje objekte, prizore iz narave, del telesa ali pa tudi na zvok, zrak, plamen sve─Źe, vodo ali gore.
  • Dhjanaje meditacija in pomeni enotni tok zavedanja do izbrane to─Źke koncentracije. Meditacija prina┼ía ┼ítevilne pozitivne u─Źinke na telo, um in du┼ío. Tehnik meditacije je veliko. Vendar ko izberemo eno, ki nam ustreza, je najbolje slediti le tej ves ─Źas. Ne pozabimo, da meditacija ni kontemplacija, ni avtosugestija, ni vizualizacija in ni religija.
  • Samadhi┬áje stanje, ki ga je te┼żko opisati z besedami, saj je onkraj uma. Kdor je tam bil, ga opisuje na svoj na─Źin, zato te┼żko poenostavimo, kaj to je. Temu stanju lahko re─Źemo samospoznanje, razsvetljenje. To je tudi kon─Źni cilj joge in vseh duhovnih praks. Zavedno ali nezavedno vsi hodimo po tej poti. In ┼żivljenje nam vedno da prilo┼żnost, da se tega ponovno zavedamo.
Kako se pa tebi zdi? 0
  Bodi prvi in podaj svoj komentar ter prejmi 3 ┼żarke!
Nalagam...