Eden izmed glavnih tekstov joge, do katerih se vsak resen praktikant ali praktikantka joge prej ali slej dokoplje, so Patanjalijeve Joga sutre. Sutra pomeni nit ali verz. Teh je Patanjali v svojem sanskrtskem delu nanizal kar 196. Vsa vedska literatura sledi pravilu, da je prvi stavek v knjigi najpomembnejÅ”i ter da prva beseda tega stavka nosi esenco, glavno sporoÄilno vrednost celotnega dela. Patanjalijeve sutre se zaÄnejo z naslednjim verzom ā Atha Yoga AnuÅÄsanam. Zdaj so predstavljene inÅ”trukcije o jogi. ZDAJ.
Kolikokrat sliÅ”imo ali beremo, da preteklost in prihodnost ne obstajata. Vse je konstrukt uma, ki tava od ene toÄke do druge in se nikoli ne ustavi. Kar imamo, je sedanjost, ta trenutek, zdaj. Äe imamo Äas razvijati sposobnost zavedanja in opazovanja notranjega dogajanja v tem trenutku, lahko sÄasoma izstopimo iz priuÄenih mentalnih vzorcev, ki nas sicer vsakokrat zapeljejo po eni in isti miselni avtocesti.
Joga je pot, ki nas pripelje do umiritve tavajoÄega uma in popolnega zlitja naÅ”ega bitja s kozmiÄnim bitjem. In kot pravi Patanjali, do tja pridemo v osmih korakih.
V zahodnem svetu najveÄkrat poznamo jogo le kot telesno izvajanje položajev ali asan in morda tudi kot vadbo razliÄnih dihalnih tehnik ali pranajame. To je tudi razumljivo, saj se telesa in diha preprosto zavedamo in hitro zaÄutimo uÄinke vadbe. Vedeti pa moramo, da je joga precej veÄ kot le asane in pranajama. To sta le dve stopnici na osemstopenjski lestvici in Å”e ti dve nista na prvem mestu.
Patanjalijevih osem korakov do razsvetljenja
Patanjali nas v Joga sutrah pouÄi o pomenu razvoja tako moralnih in etiÄnih vrednot, fiziÄnega telesa in obvladovanja lastne energije kot odmika Äutil v notranjost, koncentracije in meditacije. Vse to je predpogoj za razsvetljenje.
1. korak: JAMA
Jamaso vrednote, ki jih moramo razvijati, sicer brez njih um tava in se izgublja v željah in skrbeh:
- ahimsa ali nenasilje do narave, živali in ljudi ter tudi sebe,
- satja ali resnicoljubje v mislih, Äustvih, besedah in dejanjih,
- asteja ali nekraja tako materialnih kot nematerialnih dobrin,
- brahmaÄarja ali življenje, posveÄeno zavedanju Bitja (pogosto se ta beseda prevaja tudi kot Äistost ali vzdržnost do spolnih užitkov), ter
- aparigraha ali neposedovanje veÄ dobrin, kot jih potrebujemo.
2. korak: NIJAMA
Nijamaso dolžnosti in navade, ki nas pripeljejo do zdravega življenja, Äistosti uma, sreÄe in duhovne dobrobiti:
- Å”aucha ali Äistost zajema osebno, mentalno in zunanjo higieno, Äistost notranjosti telesa in organov ter tudi Äistost hrane in vode, ki jo užijemo,
- santoŔa ali zadovoljstvo s tem, kar je in kar imamo,
- tapas ali skromnost, pa tudi vztrajnost pri duhovnih praksah, ki Äistijo um sovraÅ”tva, jeze, ljubosumja, strahu in pohlepa,
- svadhjaja ali poglabljanje vase oz. Ŕtudij duhovne literature ter
- iŔvarapranidhana ali kontemplacija in predanost ViŔjemu jazu, Brahmanu, Bogu ali tistemu/tisti, v kar verjamemo, da je nad nami.
3. korak: ASANE
Asana pomeni poza, ki jo lahko dlje Äasa držimo in nam omogoÄa meditacijo. V asani dihamo sproÅ”Äeno, poÄasi in poglobljeno. V asani nismo niti preveÄ napeti niti preveÄ sproÅ”Äeni. Najti moramo tisto srediÅ”Äno toÄko, ki jo lahko držimo brez napora. Ko asano izvajamo pravilno, izgubimo obÄutek za fiziÄno telo.
4. korak: PRANAJAMA
Pranajamapomeni kontrola vitalne energije ā prane, njena razÅ”iritev in tudi dihalna tehnika. Prana upravlja naÅ”a Äutila, um, govor, dihanje, miselne aktivnosti in vse gibanje v telesu. Na prano lahko vplivamo z zavestnim dihanjem ter izvajanjem razliÄnih dihalnih tehnik. Opazovanje razmika med vdihom in izdihom ter absorpcija v ta prostor nas pripelje do globokega zavedanja lastne energije.
5. korak: PRATJAHARA
Pratjaharapomeni odmik funkcije petih Äutil od njihovega zunanjega zaznavanja nazaj v notranjost, v um.
6. korak: DHARANA
Dharana pomeni koncentracija uma na eno toÄko, brez beganja na druge objekte. OsredotoÄamo se lahko na zunanje objekte, prizore iz narave, del telesa ali pa tudi na zvok, zrak, plamen sveÄe, vodo ali gore.
7. korak: DHJANA
Dhjanaje meditacija in pomeni enotni tok zavedanja do izbrane toÄke koncentracije. Meditacija ima Å”tevilne pozitivne uÄinke na telo, um in duÅ”o. Tehnik meditacije je veliko. Vendar ko izberemo eno, ki nam ustreza, je najbolje slediti le tej ves Äas. Ne pozabimo, da meditacija ni kontemplacija, ni avtosugestija, ni vizualizacija in ni religija.
8. korak: SAMADHI
SamadhiĀ je stanje, ki ga je težko opisati z besedami, saj je onkraj uma. Kdor je tam bil, ga opisuje na svoj naÄin, zato težko poenostavimo, kaj to je. Temu stanju lahko reÄemo samospoznanje, razsvetljenje. To je tudi konÄni cilj joge in vseh duhovnih praks.
Zavestno ali nezavedno vsi hodimo po tej poti. In življenje nam vedno da priložnost, da se tega ponovno zavedamo.