Eden izmed glavnih tekstov joge, do katerih se vsak resen praktikant ali praktikantka joge prej ali slej dokoplje, so Patanjalijeve Joga sutre. Sutra pomeni nit ali verz. Teh je Patanjali v svojem sanskrtskem delu nanizal kar 196. Vsa vedska literatura sledi pravilu, da je prvi stavek v knjigi najpomembnejši ter da prva beseda tega stavka nosi esenco, glavno sporočilno vrednost celotnega dela. Patanjalijeve sutre se začnejo z naslednjim verzom – Atha Yoga Anuśāsanam. Zdaj so predstavljene inštrukcije o jogi. ZDAJ. Kolikokrat slišimo ali beremo, da preteklost in prihodnost ne obstajata. Vse je konstrukt uma, ki tava od ene točke do druge in se nikoli ne ustavi. Kar imamo, je sedanjost, ta trenutek, zdaj. Če imamo čas razvijati sposobnost zavedanja in opazovanja notranjega dogajanja v tem trenutku, lahko sčasoma izstopimo iz priučenih mentalnih vzorcev, ki nas sicer vsakokrat zapeljejo po eni in isti miselni avtocesti. Joga je pot, ki nas pripelje do umiritve tavajočega uma in popolnega zlitja našega bitja s kozmičnim bitjem. In kot pravi Patanjali, do tja pridemo v osmih korakih.
V zahodnem svetu največkrat poznamo jogo le kot telesno izvajanje položajev ali asan in morda tudi kot vadbo različnih dihalnih tehnik ali pranajame. To je tudi razumljivo, saj se telesa in diha preprosto zavedamo in hitro začutimo učinke vadbe. Vedeti pa moramo, da je joga precej več kot le asane in pranajama. To sta le dve stopnici na osemstopenjski lestvici in še ti dve nista na prvem mestu.
Patanjalijevih osem korakov do razsvetljenja
Patanjali nas v Joga sutrah pouči o pomenu razvoja tako moralnih in etičnih vrednot, fizičnega telesa in obvladovanja lastne energije kot odmika čutil v notranjost, koncentracije in meditacije. Vse to je predpogoj za razsvetljenje.
- Jamaso vrednote, ki jih moramo razvijati, sicer brez njih um tava in se izgublja v željah in skrbeh:
- ahimsa ali nenasilje do narave, živali in ljudi ter tudi sebe,
- satja ali resnicoljubje v mislih, čustvih, besedah in dejanjih,
- asteja ali nekraja tako materialnih kot nematerialnih dobrin,
- brahmačarja ali življenje, posvečeno zavedanju Bitja (pogosto se ta beseda prevaja tudi kot čistost ali vzdržnost do spolnih užitkov), ter
- aparigraha ali neposedovanje več dobrin, kot jih potrebujemo.
- Nijamaso dolžnosti in navade, ki nas pripeljejo do zdravega življenja, čistosti uma, sreče in duhovne dobrobiti:
- šaucha ali čistost zajema osebno, mentalno in zunanjo higieno, čistost notranjosti telesa in organov ter tudi čistost hrane in vode, ki jo užijemo,
- santoša ali zadovoljstvo s tem, kar je in kar imamo,
- tapas ali skromnost, pa tudi vztrajnost pri duhovnih praksah, ki čistijo um sovraštva, jeze, ljubosumja, strahu in pohlepa,
- svadhjaja ali poglabljanje vase oz. študij duhovne literature ter
- išvarapranidhana ali kontemplacija in predanost Višjemu jazu, Brahmanu, Bogu ali tistemu/tisti, v kar verjamemo, da je nad nami.
- Asana pomeni poza, ki jo lahko dlje časa držimo in nam omogoča meditacijo. V asani dihamo sproščeno, počasi in poglobljeno. V asani nismo niti preveč napeti niti preveč sproščeni. Najti moramo tisto središčno točko, ki jo lahko držimo brez napora. Ko asano izvajamo pravilno, izgubimo občutek za fizično telo.
- Pranajamapomeni kontrola vitalne energije – prane, njena razširitev in tudi dihalna tehnika. Prana upravlja naša čutila, um, govor, dihanje, miselne aktivnosti in vse gibanje v telesu. Na prano lahko vplivamo z zavestnim dihanjem ter izvajanjem različnih dihalnih tehnik. Opazovanje razmika med vdihom in izdihom ter absorpcija v ta prostor nas pripelje do globokega zavedanja lastne energije.
- Pratjaharapomeni odmik funkcije petih čutil od njihovega zunanjega zaznavanja nazaj v notranjost, v um.
- Dharana pomeni koncentracija uma na eno točko, brez beganja na druge objekte. Osredotočamo se lahko na zunanje objekte, prizore iz narave, del telesa ali pa tudi na zvok, zrak, plamen sveče, vodo ali gore.
- Dhjanaje meditacija in pomeni enotni tok zavedanja do izbrane točke koncentracije. Meditacija prinaša številne pozitivne učinke na telo, um in dušo. Tehnik meditacije je veliko. Vendar ko izberemo eno, ki nam ustreza, je najbolje slediti le tej ves čas. Ne pozabimo, da meditacija ni kontemplacija, ni avtosugestija, ni vizualizacija in ni religija.
- Samadhi je stanje, ki ga je težko opisati z besedami, saj je onkraj uma. Kdor je tam bil, ga opisuje na svoj način, zato težko poenostavimo, kaj to je. Temu stanju lahko rečemo samospoznanje, razsvetljenje. To je tudi končni cilj joge in vseh duhovnih praks. Zavedno ali nezavedno vsi hodimo po tej poti. In življenje nam vedno da priložnost, da se tega ponovno zavedamo.
inspiracije